»Zadosti je kruha na zemlji za vse«: radikalni ton Heinricha Heineja na predvečer marčne revolucije

O Heinejevi politični pesnitvi, ki se bere kot odkrit napad na vse stebre tedanje oblasti: na monarha, rimskokatoliško cerkev, militarizem in fevdalne odnose ter socialno neenakost zgodnjega kapitalizma

Danes bomo odpotovali v politično, ekonomsko in idejno globoko shizofren čas evropske zgodovine. To je bil čas, ko so dosežki francoske revolucije in napoleonovih reform ljudem že vsadili ideje o svobodi, hkrati pa so se z Dunajskim kongresom leta 1815 restavrirale stare monarhije, ki so s strogo cenzuro skušale zatreti vsakršno nasprotovanje sistemu. To je bilo poleg tega obdobje, ko je pospešena industrializacija porodila množice revnih delavcev, ki so v nemogočih razmerah komajda zaslužili za golo preživetje - prav to obdobje je, nepresenetljivo, izoblikovalo tudi mladega filozofa Karla Marxa - stari režimi pa so morali leta 1848 popustiti pod pritiskom v tako imenovani marčni revoluciji, ki jo danes razumemo kot konec fevdalnega reda.
V takšnem kontekstu ne preseneča, da je eden največjih nemških romantičnih pesnikov Heinrich Heine napisal delo, ki ga zaznamuje vse kaj drugega kot romantično svetobolje. Njegova nenavadna politična satira z naslovom Nemčija. Zimska pravljica prinaša neusmiljeno kritiko tedanje domovine ter zahteva kruh za vse in kraljestvo božje na zemlji. O pesnitvi, ki je pred kratkim izšla pri Založbi Univerze v Ljubljani, in času, v katerem je nastala, se bomo v tokratnem Kulturnem fokusu pogovarjali z avtorico spremne besede dr. Ireno Samide in s prevajalko besedila dr. Matejo Gaber, obe prihajata z Oddelka za germanistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore.

foto: portret Heinricha Heineja, slikar Moritz Daniel Oppenheim, 1831, Wikimedia, javna last